Do svoje domene in posledično do svoje spletne strani lahko pride danes vsakdo, za malo denarja in hitro. Časi, ko je bila spletna stran nekaj dragega, so del preteklosti. Vse, za kar morate poskrbeti, je registracija spletne domene, s katero lahko pri marsikaterem registrarju poleg dobite tudi poceni gostovanje, ter izdelava spletne strani v WordPressu, ki ga marsikdo obvlada in lahko za izdelavo strani poskrbi kar sam.
Prvi korak je vedno registracija domene, torej določitev spletnega naslova, kjer vas bodo našli vaši uporabniki. In že pri tem ni ničesar, kar bi bilo fiksno določeno.
Registracija domene – kaj vse je potrebno izbrati?
V vrstici z naslovom spletne strani se običajno najprej zapiše http://, kar označuje protokol, ki ga uporablja svetovni splet. Ob nekaterih straneh, ki uporabljajo varne povezave oziroma imajo nameščen varnostni SSL certifikat, se zapiše https://, vendar to dvoje ni del registracije domene. O izbiri certifikata se lahko odločite tudi kasneje.
Sledi www, kratica za svetovni splet. Tej se lahko tudi izognete, saj je s stališča marsikoga povsem nepotrebna in dela v celotnem imenu strani zgolj »gnečo«. Kakšna je razlika, ali uporabljate www ali ne? Za klasično spletno stran razlike pravzaprav ni, saj uporaba ali neuporaba prav nič ne vplivata na optimizacijo. Gre torej zgolj za osebno odločitev glede tega, ali nam je www všeč ali ne.
Sledi glavni del domene, torej vaše domensko ime. To naj bo kratko (tja nekje do 12 znakov), zanimivo, pove naj nekaj o vsebini strani ali predstavlja dejavnost oziroma blagovno znamko. Katera imena domen so prosta, raziščite na preveri.si.
Zadnji del je domenska končnica. Lahko se odločite za slovensko .SI, mednarodno .COM ali še množico drugih, vendar sta prav omenjeni najbolj praktični, saj jima uporabniki najbolj zaupajo.
Kaj storiti, kadar je domena že zasedena?
Odgovor je povsem preprost: poiskati morate drugo, saj je vsaka domena unikatna in označuje naslov točno določene spletne strani. Kadar pri preverjanju domene ugotovite, da je ta zasedena (čeprav morebiti sploh ni v uporabi), je potrebno poiskati alternativo. Včasih to terja veliko kreativnosti, saj želimo najti ime, ki si ga bodo ljudje hitro zapomnili, ki bo nekaj posebnega, hkrati pa ga bodo vsi povezovali z vsebino.
Če za domeno ne morete uporabiti prvih nekaj želenih imen, vključite v iskanje rešitve večji krog ljudi. Naj vam pomagajo kreativni in domiselni sodelavci, prijatelji in podobno. Včasih je popolna rešitev povsem blizu in naravnost odlična, pa je sami ne opazimo.
Druga možnost rešitve je, da ohranimo prvotno želeno ime, a izberemo nekoliko manj pogosto končnico. Običajno se to ne priporoča, saj so eksotične končnice videti nenavadno in uporabniki ob njih lahko pomislijo, da gre za prevaro. Izjema so končnice, ki dejansko neposredno pričajo o našem poslu ali naravi strani: .tv, .blog, .academy, .app, .auto, .beer, .city …
Naštete tematske končnice so seveda angleške in so za slovenske spletne strani smiselne le takrat, kadar zvenijo domače oziroma predstavljajo besede, ki so pri nas pogosto v uporabi vsaj v pogovornem jeziku ali urbanem slengu.
Kje registrirati domeno?
Domeno vsekakor registrirajte pri slovenskem registrarju, saj boste tako najbolje seznanjeni z vsemi pravili, vedno boste le en telefonski klic proč od prijazne pomoči, prav tako pa se boste najlaže dogovorili glede objave podatkov v WHOIS in si pridobili brezplačno DNS gostovanje. Veliki tuji ponudniki pogosto skrbijo za tako veliko množico domen, zato je pri njih tudi podpora lahko slabše kakovosti (tudi zaradi jezikovne težave in časovne razlike).